Čaven in Modrasovec

Ajdovščina . Za ogrevanje mišic je vzpon po asfaltni cesti do izvira Hublja ravno dovolj dolg. Če je gostilna ob izviru zaprta je najbolje,da se jo mahne naprej ,levo proti Gorenju.
V vasi ni težko najti prave poti proti Predmeji. Pri prvih hišah malo pogledaš za vogalom hiš in ko zavohaš in zagledaš hlevski gnoj si na pravi poti. Malo naprej se začne Resljeva cesta. Zgrajena je bila med leti 1836 in 1839 po projektih Jožefa Resslja.

Vzpon je ves čas po gozdu in za vsako izravnavo se začne kratek , vendar strm vzpon.Kot,da bi vozil po stopnicah. Malo ravno,nato hop navzgor.Na začetku je zaradi velike strmine kar nekaj ovinkov tlakovanih. Po tako grobem tlaku je vožnja zelo težavna,mestoma celo nemogoča.

Nekje na polovici poti se pot odcepi levo in tam se lahko spustiš do lokalne asfaltne ceste,katera pelje na Predmejo. Odcepa ni mogoče zgrešiti saj te nanj opozori steber z opozorilnimi tablicami , kažipoti. Pravi vzpon se pa začne šele zdaj. Ampak lepota narave in zanimivo speljana pot te kmalu premamita in pozabiš na utrujene noge.Na vrhu pa te pričaka klopca in majhna kapelica,kjer pridejo najbolj verni na svoj račun.

Po cesti jo pičiš proti Mali Lazni in se pri kažipotu za Čaven odlepiš od nje ter slediš makadamski cesti. Po par kilometrih si že na vhu vzpona in na enkratni razgledni točki. ......Spodaj Vipavska dolina in nad njo Gora , katera se prelije v planoto Nanosa.Par metrov naprej je odcep za na Modrosovec.To je 1353 visok hrib.Ko smo na njegovem vrhu je za nami premaganih 1300 višinskih metrov vzpona.Po severni strani se povzpneš na njegov vrh,kjer se ti odprejo čudoviti pogledi na Julijske Alpe.Na severu Triglav,na jugu Tržaški zaliv.

Spust je najlepši po južnem pobočju,kjer te precej gosto postavljene markacije brez težav pripeljejo do planinske koče na Čavnu.
Čajček,rumček in gas v dolino.

5.november 2003