Sv.Duh-Srednja gora-Javornik-Špičast vrh

V Novi Gorici je dopoldne soparno ,vroče, tukaj na Colu pa se mi dvigujejo dlake pokonci. Malo doda tudi veter,ki prihaja z Javornika. Lani ,sredi junija smo se topili od vročine. Zdaj pa tak mraz. Edino zdravilo je čimprej na kolo in poganjat. Pa čimbolj v hrib mora bit ,da bo manj zeblo. Vaše želje,nam ukaz ! Res je strmo. Najhuje je na peš vzponu na Srednjo goro.

Stara makadamska cesta proti Sv.Duhu se leno vleče navzgor,se zvija v blagih serpentinah in lepo je opazovat,kako je zgrajena. Rob ceste je v celotni dolžini sestavljen iz urejene vrste kamnov,kvadratno izklesanih. Meteorne vode pa se podijo po obcestnem kanalu,kateremu niti čas ne more do živega. Malo pred Sv.Duhom postane pot malo bolj konkretna,ampak odprejo se tudi lepi razgledi proti zahodu,proti bližnji Križni gori 1168m, vse do morja.

Na vrhu je la manjši plato,na katerega so postavili cerkvico, za klopi na dvorišču je zmanjkalo prostora,zato je pred njo iz desk zbit začasni balkon.Na vrhu se odpre pogled le na trnovski gozd in Podkraj spodaj,saj je vrh kosmato poraščen.Veliko težavo predstavlja tudi poskus ujeti na fotko celo cerkvico. Na vzhodu pa se že vidi Srednja gora 1275m,katera je naslednji cilj.

Pot proti njej je še kar lepa,vendar po par sto metrih neznano kam izgine.In začne se nekontrolirano iskanje prave smeri.Malo levo,pa gor,malo desno, gor in še gor,ter še enkrat gor.Suhe veje in robida rišejo na roke in noge svoje umetniške slike.Krvavo rdeče zemljevide. In gor,gor,gor ! Utrujenost,obtolčene in opraskane noge.Po eni uri pa končno vrh.In to kucljast,poraščen,kamnit,vlažen.Povsod okoli ležijo in gnijejo drevesa.
Iztekla se jim je življenska doba.In tega noben ne opazi,saj ni niti sledu,da bi kdo kdaj stopil sem gor.Ne ljudje,ne živali.Le občasno kakšen čuden kolesar.

Stop,fotka & go !

"Go" že,"go"! Samo kam "go"? Po dolgem in neuspešnem iskanju bilo kakšne poti,pade pogled na GPS,kateri pokaže kje je kmetija Šmon in takoj nato gas naravnost navzdol.
Dol,dol in samo dol. Ne levo,ne desno. Dol!
Pred par leti so na tem mestu spuščali drevesna debla v dolino,zdaj se spušča v
dolino bicikel in njegovo izmučeno truplo.Čez nekaj časa, na kolovozu v dolini,
stisnjene pesti desnice zmagoslavno,visoko nad biciklom žugajo nekam navzgor.
Jeza,izmučenost,obtolčenost,vendar rešitev.

Mimo Šmona,levo gor,še malo levo in na klopci pred Pirnatovo planinsko koco 1241m hidracija,še na razgledni stolp in spet navzdol proti severu,proti kmetiji Skalar.Beseda,dve z ovčkami,katere se hladijo v senčki ob poti in enkratna singlca že šiba mimo kmetije Zajc.

Na vrh prevala še Stop & šminkarska fotka & go.
Pri Vodnjaku nad Colom,premami tabla z napisom Špieast vrh 1122m.Po njenih markacijah še skok do vrha kjer je enkraten pogled na Malo polje.
Spust, makadam, asfalt, Col.
Jebela ma sem zmatran!

©Miloš & Duh , junij 2004