Na Klabuk (It.)
in naprej na
Gran Joanaz-Ivanec (Slo)

Vas kaj matra pogled skozi okno? Zunaj skoraj 20 C,mi pa za tipkovnico.
Ma ne za dolgo. Hitro izklopimo mašine in ...
včeraj mi je ta izklop uspel. ...SLIKE izklopa...

Tura se začne v Tavoriani, kjer se takoj po prehodu reke Drage začne vzpon. Prvih sto metrov je betoniranih, nato se začne lepo urejena in vzdrževana gozdna pot. V pozni jeseni je zaradi neštetih barvnih odtenkov narave kolesarjenje po teh gozdovih neverjeten užitek.
Po nekaj kilometrih prideš do bunkerjev, kateri zdaj samevajo na vrhu hriba nad Nadižo. Vzpon se nato nadaljuje. Pot se malo zravna in z desne se nam priključi cesta katera prihaja iz doline Nadiže in se vije proti vasi Mažorele. Ponovno smo na asfaltu in šele, ko v Možorelah zavijemo desno proti prelazu Klabuk smo spet na makadamu.
Na Klabuku imamo Matajur kot na dlani. Nadaljujemo po vzhodni strani Ivanca in ko se na severni strani začne vzpon, nas preseneti enkraten pogled na Kanin, Stol in Julijske Alpe. Mulatjere s katerimi je prepreden Stol delujejo kot magnet in vabijo na potepanje po njih Enkrat drugič! Obljubim!

Ob poti, malo pred vrhom Ivanca je nekaj večjih zaplat snega in otrok v meni ne da miru. Nastane sneženi možiček, kateri izrazi željo, da se slikava skupaj. Tako, za spomin. Razgledi z vrha so prelepi, še lepši pa je spust po travnatem pobočju, do nekaj sto metrov nižje ležečega spomenika padlim v vojni.
Ker me čas kot vedno preganja, se odločim za spust po lokalni cesti, do čakajočega Yugota.