MTB by Miloš

Viškorška gora (It.Gran Monte) 2005 m

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

---

 

 

 

 

prelaz Križ / Muzci


Terske doline in hribi me privlačijo z neko magično močjo. Vasice na vrhovih hribov v zavetju mogočnih gor kot so Muzci ali Viškorška gora izgledajo tako deviško nedotaknjene in skrivnostne, da me kar vleče k njim.Osamljene poti, mulatjere, vrhovi in prelazi vršacev prav kličejo k sebi, saj so le redko obiskani. Med tednom tu ne srečaš obiskovalcev. Še po vaseh bolj poredko srečaš ljudi. Tu pa tam kakšen osamljen upokojenec, ki deluje kot, da čuva izpraznjeno vas. In to je vse.

Tura poteka od vasi Njivice(Vedronza) ob reki Ter proti Viškorši (Monteaperta) kjer gre na planinsko pot 711. Po mulatjeri se dvigne do prelaza Križ,1540m, v spustu se nadaljuje po severni, senčni strani gore. Spusti se do prelaza Tam na meji in konča spet v Njivicah.

V Njivicah pustimo avtomobil na parkirišču pred občinskim uradom, ki je ob glavni cesti. Tu je tudi promocijska info tabla, na kateri je tudi vrisana krožna pot po Terski dolini. Takoj po prečenju potoka na bližnjem dvojnem mostu zavijemo desno in se vse do vasi Micotis držimo z markacijami označene prej omenjene krožne poti. Čeprav je na zemljevidu zapisano, da je to pot A, je v resnici na terenu markirana kot pot H. Po treh kilometrih gozdne poti se v vzpnemo do vasi Micotis, kjer pridemo na asfalt. Po njem nadaljujemo ravno toliko do vasi Viškorša. Sredi vasi spet opazimo info tablo. Levo od nje se začne planinska pot 710, do odcepa za našo pot 711 pa moramo desno, kjer kmalu opazimo tablice z oznakami. Sledimo markacijam in takoj po izstopu iz vasi smo že na mulatjeri. Ta se v začetnem delu kar strmo dviguje. Največ težav povzroča slaba, razrita podlaga. Na poti je precej kamenja zaradi katerega kmalu obupaš in nadaljuješ s krajšim porivanjem kolesa. Že na prvi serpentini se nas pot usmili in začne se počasen, vendar enakomeren in zato prijeten vzpon. Na začetku peljemo pod kostanji in brezami, višje po poti pa se drevesa umaknejo leskovim grmom. Ti te potem spremljajo vse do gozdne meje. Mulatjera pa se dviguje, zvija, vijuga in ponuja enkratne poglede naprej, nazaj, v dolino, na prelaz in na vrhove gore po kateri se vzpenja .V sebi ima neko moč katera te ne spusti iz svojega objema. Tempo se upočasni, postaneš, se razgledaš, nadaljuješ, se usedeš, spet leno odpelješ naprej in se kmalu spet zazreš po mogočni gori nad sabo. Pot katera naj bi trajala dve uri se raztegne na še enkrat toliko časa. In prav vsak trenutek na njej je nekaj posebnega, vsak pogled v dolino je drugačen od prejšnjega in čeprav si še vedno na isti stezi je za vsakim ovinkom ali serpentino pogled nanjo drugačen. Mogočna gora pa te vabi, varuje in hkati izziva. Po neštetih serpentinah se približamo prelazu Križ. Na njem je postavljen spomenik v spomin padlim v vseh vojnah na tem območju. Leži na nadmorski višini 1540 m. Na te mestu se tudi odcepi planinska pot 710, katera nas preko Brinice,1636m, vodi po grebenu Viškorške gore, ter pot 711, ki se nadaljuje v dolino do prelaza Tam na meji in naprej k Muzcem in njihovem najvišjem vrhu, Zajavor. Proti vzhodu se odpre pogled na Matajur, bližje na grebenu sta vrhova Une na uarscig, na severu pa vidimo v oblake zaviti Kanin. Malo pred njim je tudi Skutnik z Rezijo na levi in z dolino Učje pod sabo. Prečenje Viškorške gore je za kolesarjenje pretežko saj je pot slabo uhojena in poteka precej po robu hriba.


Skozi prelaz nadaljujemo do razcepa poti 711 in poti , ki pelje k zavetišču. Tu gremo še par deset metrov po travniku, nato ta prevegne v strm, sapo jemajoč, skoraj navpičen graben. Vožnji se tukaj za kakšno uro in trem kilometrom grabenskega sestopa odpovemo. To je ena tistih poti na kateri se spet vprašam: «Kaj mi je bilo tega treba« . Ponavadi kolo porivamo navzgor, tokrat pa za spremembo po grabnu navzdol. No, saj niti ni tako zelo poredko. Recimo graben pod S.Simeonom nad Huminom, pa lutanje po melišču pod Kucljem in drugi manjši, omembe nevredni ročni spusti.
Na prelazu Tam na meji se od hoje utrujeni namesto po asfaltni cesti raje usmerimo v suho strugo reke in po njej norimo in uživamo do planjave ciklam, Pian del Cicclamini. Tu za nadaljevanje izberemo ali gorsko varianto preko planina Kripica ali pa asfaltni spust po cesti.
Po 7 urah naporov sem imel vsega dovolj zato sem se odločil za …

Slike by 3x : FOTOGRAFIJE .

VIDEO film.*divx format , 61MB / 7 min

ali direkten ogled filma iz VideoGoogle - KLIK

Statistika:
-premagano 1200 višinskih metrov
-prepeljano 33 km
-čas vožnje 3h 45min
-zemljevid Tabacco 026

----

 

 

©2005 mtbmilos