Volnik (It. Lanaro), je ena najbolj poznanih in obiskanih vzpetin na Krasu v zaledju Trsta. Celotno območje je naravni park, v glavnem poraščen z listnatim gozdom , ter z južnimi pobočji črnega bora. Globoke doline gostijo nekatere redke rastlinske vrste, katere najdemo le na tem področju. Na območju domujeta evropski jež in divja mačka. Občasno sta opažena tudi rjavi medved in šakal.

8.april 2004

Pomlad z veliko začetnico. Me prav zanima kdo lahko zdrži v zaprtem prostoru ob tako lepem vremenu. Tisti, katerim je padla sekira v med in si lahko privoščimo kakšno uro dopusta, upam, da si med nami tudi ti, smo ta prelep sončen dan izkoristili in kolesarili po prebujajoči se naravi. Žekanc se mi vsakodnevno nastavlja pred avtom, ko se peljem iz službe proti domu. Ne moreš ga falit! Sprašuje kdaj spet pridem! Izziva! Vabi! Ekola, danes se spet vidiva.

Narava dehti v svoji lepoti, prva drevesa ponosno razkazujejo svojo novo cvetočo obleko in še star kal (mlaka)se že prebuja in vabi mrgolazen v svoje zavetje. Za spremembo, popestritev in potešitev radovednosti si danes izberem dostop z openske smeri. Pa še z maloobmejno prepustnico se lahko považim pri našemu in sosedovem carinarju. Takoj na Colu me nestrpno pričakuje prva markacija, ki me bo vodila po poti št.3, vse do vrha Volnika.

Na vrhu Volnika se združijo vse tri markirane poti, ki pripeljejo nanj. Vsaka s svoje smeri tržaškega Krasa.

Najlažja in najhitrejša pot se začne v Zagradcu, kjer sledimo oznaki 5a, ta se nato priključi poti številka 5, ki pride iz Repniča. Pot je primerna tudi za prijeten sprehod v naravi.

Začetek druge poti je lahko na parkirišču v Repnu, kjer sledimo oznakam številka 24. Na začetku je cesta asfaltirana, nato pridemo do odcepa za smer 27, ki pelje na Mali Volnik in se navezuje na pot 4. Ko se čez čas priključimo poti številka 3, ji sledimo vse do vrha.

Tretja pot je najdaljša med vsemi, vendar hkrati tudi najzanimivejša. Začnemo v Repniču, kjer takoj sledimo markirani poti številka 5 in jo kasneje zapustimo, ter nadaljujemo po poti 40. V bližini Velikega Vrha (490m asl) se priključimo poti 3, ki nas pripelje do vrha.

Na vrhu je bilo zanimivo opazovati, kako je sijalo sonce nad Tržaškim zalivom na jugu, kako so se oblaki leno premikali čez Kras na vzhodu in sneženje na severu, nekje v Golakih in Trnovskem gozdu.

Na tem kmetijskem mejnem prehodu v Vogljah pa je pred 45 leti služboval moj oče. Zaradi težkih delovnih razmer in nevarnega dela je kmalu postal bivši policaj. Jugo barako so že zdavnaj podrli, na njenem mestu , bližje vasi, pa zgradili lepo zidano stavbo.